Filmski kotiček, 26. avgust 2014 ― Slovenski naslov: Ni naslovaDržava: Gvatemala, Španija, MehikaŽanri: DramaDolžina: 108' ,  ImdbRežija: Diego Quemada-DíezScenarij: Diego Quemada-Díez, Gibrán PortelaIgrajo: Brandon López, Rodolfo Domínguez, Karen Martínez, Carlos Chajon Težko je oceniti, koliko je doslej bilo posnetih filmov, ki v različnih kontekstih tematizirajo ilegalni prehod ene izmed najbolj strogo varovanih državnih meja na svetu. Govorimo, seveda,  o ameriško-mehiški meji, ki je iz ameriške smeri  pogosto obravnavana kot zadnja ovira za kriminalce različnih kalibrov, ki na drugi strani meje iščejo varno zavetje  pred roko pravice. Iz mehiške perspektive je slika popolnoma drugačna; za mnoge Mehičane je meja zadnja ovira pred boljšim življenjem in napredkom, ki čaka tiste, ki se uspejo prebiti na drugo stran. Filmarji se le izjemoma odločajo za zgodbe, ki se fokusirajo na pot, ki jo ilegalni prebežniki morajo premagati, da sploh dobijo priložnost testirati budnost ameriških obmejnih organov. V kolektivni zavesti povprečnega Američana so vsi ilegalci na južni meji Mehičani, čeprav je med njimi veliko  ljudi iz Nikaragve, Gvatemale, Kolumbije..., ki so prepotovali več tisoč kilometrov v upanju, da se jim bo posrečilo prešvercati v deželo svobodnih in domovino pogumnih. Brez imena (Sin Nombre, Cary Fukunaga, 2009) je eden izmed kakovostnejših primerov v novejši filmski zgodovini, ki se bolj poglobljeno loteva migracijskih tokov na ameriško-mehiški meji. Zdaj mu ob bok lahko postavimo še La jaula de oro, prvenec španskega režiserja Diega Quemada-Díeza, ki je premiero predvajan v Cannesu, v sklopu sekcije Poseben pogled.  To je zgodba o treh najstniških prijateljih iz Gvatemale, ki se nekega dne odpravijo na dolgo in nevarno pot proti ameriški meji. Najprej je potrebno prečkati mejo sosednje Mehike in se potem napotiti proti severni pokrajini  Sinaloa. 16-letnima Samuelu in Juanu se pridruži sovrstnica Sara, ki dobro ve, da je pot na katero se odpravlja s prijatelji za mlado punco še posebej

Filmski kotiček, 24. avgust 2014 ― Slovenski naslov: Ni naslovaDrugi naslovi: The Terror Live Država: J. KorejaLeto: 2013Žanri: Akcija, Krimi, TrilerDolžina: 97' ,  ImdbRežija: Kim Byung-Woo Scenarij: Kim Byung-WooIgrajo: Ha Jung-Woo, Lee Kyoung-Young, Jeon Hye-Jin, Kim So-Jin Vedno več korejskih filmov na Filmskem kotičku konča v rubriki Mesečnik, kar v praksi pomeni, da je večina omenjenih naslovov bodisi povprečen, bodisi podpovprečen primerek filmskega udejstvovanja. Korejska mainstream kinematografija  počasi postaja kopija  velikega hollywoodskega brata, sposobna nuditi le generične kriminalke in trilerje, pocukrane romantične drame in butaste komedije.  Korejski filmi so nekoč bili drznejši, samozavestnejši, pripravljeni premikati meje…  Opažam, da se je večina razburljivega dogajanja v korejskem filmu preselila na tamkajšnjo neodvisno sceno, kar v praksi pomeni veliko manjšo dostopnost za ljubitelje Koreje. Neodvisni korejski filmi se praviloma zelo težko prebijejo na mednarodno tržišče, dostopnost na spletu pa je brezpredmetna za vse, ki ne govorijo korejsko. Odsotnost mednarodne distribucije namreč pomeni, da večina teh filmov verjetno nikoli ne bo dobila ustreznih angleških podnapisov in je potemtakem za ostanek sveta neuporabna. Dejstvo, da o tem Korejcu pišem v samostojnem prispevku je predvsem rezultat  frustriranosti s kvaliteto aktualne ponudbe, saj si naslovni umotvor glede na izkazane slabosti pravzaprav ne zasluži kakšne pretirane pozornosti.  Teror v živo je zgodba o znanem televizijskem voditelju Yeong-hwa Yoonu, ki  ga nadrejeni  zaradi sumljivih poslov pri izvajanju uredniške politike degradirajo in pošljejo na eno izmed seulskih radijskih postaj, ki deluje v okvirju iste medijske hiše. Toda Yoon se ne misli tako enostavno predati in storil bo vse kar je v njegovi moči, da se vrne na stare pozicije. Prva stopnička na poti navzgor je njegova nova radijska oddaja, s katero mora doseči  visoko poslušanost, če želi napredovati. In že v prvi oddaji se voditelju nasmehne sreča: